Zbirka zgodb Mirane Likar Bajzelj je sestavljena iz stirinajstih zgodb in ene, kar ni nakljucje. Kot v njej prirejeni in citirani sonetni venec, se konca z zgodbo, sestavljeno iz kljucnih stavkov zgodb in ucinkuje kot magistrale. Podcrtani stavki kot da so sprozilo in jedro, okoli katerega so razpredene in organizirane posebnosti protagonistov, tisto, zaradi cesar si zasluzijo pozornost, z vsemi nesporazumi med njimi in svetom, ki jih besede ne morejo premostiti - govor je vedno nova raven nesporazuma. Povzetek kljucnih stavkov priskrbi zbirki zunanji okvir; zgodbe, ki se pogosto zacnejo v nekih drugih casih in so danasnji samo posledica minulih, v razlicnih prostorskih koordinatah, na plocnikih rdecih cetrti ali v parkih na mestu izsusenih recnih strug, na sodiscih in na sneziscih, v drazljivi sosescini, kjer prebivalci o vseh vse vedo, so tako povezane. V skladu z ugotovitjo, da »zivljenje raznasa svetove, ujame glasove, poveze bregove«. Osebe so s tem prepletene in uglasene, obenem z avtorskim jezikom, ki se oprime najdenih zapisov, nosilci zgodb so zbrani in izbrani kot nakljucni gostje v kavarni, ki si delijo skupni prostor fikcije. Ne glede na to, v kateri fazi njihovega zivljenja jih zalotimo, pred nujno in prihajajoco deziluzijo, v trenutku, ko se ravno dricajo v novo avanturo in preobrat, ko bodo vzeli usodo v lastne roke, ali v trenutku svobode, ki nastopi v brezcasju onstran zelje in strahu, jim Likar Bajzljeva priskrbi prepricljivo, kratki formi primerno skrto izrisan portret in profil, pa tudi ozadje. V nekaj daljsih zgodbah so zasnutki druzinskih skrivnosti in zaveznistev, do katerih bralec prodira pocasi, pogosto zato, ker so popisane od znotraj, skozi otrosko ali kako drugace naivno in zmaknjeno optiko, pri kateri prozaistka pokaze ne samo svojo sposobnost vzivetja, tudi posluh za ustvarjanje specificnih atmosfer. Zgodbe so stkane iz fragmentov in komponirane iz izsekov vsakdana, ki postavljeni en zraven ali nasproti drugega delujejo kot orisi usod, drobne situacije in preobrati se pokazejo za odlocilne sele z oddaljene in nadrejene, vsevedne in nevpletene, ceprav socutne tocke zrenja, premolki so tisto, kar jih poveze in zlepi, majhni koraki pripeljejo do pogostega obcutka nemoci ali spoznanja posameznikove omejenosti in dolocenosti; ali obratno, do nove samozavesti in odlocitve za akcijo - ali dokoncno prepustitev.Matej Bogataj
Il n'y a pas encore de discussion sur ce livre
Soyez le premier à en lancer une !
Une plume vive, des héros imparfaits et une jolie critique de notre société
Faites votre choix parmi les 20 romans en lice !
Tentez vite votre chance pour gagner l'une des 15 bandes dessinées sélectionnées par le jury
Une interview des auteurs, un défi écriture et des livres à gagner !
