Franci Novak je v pesniskem prvencu Otrostvo neba, leta 2011 nominiranem za Veronikino nagrado, bralcev pogled usmeril na pokrajino; avtor je v teh pesmih neznaten, tih opazovalec, slikar pejsaza. Narava prerasca clovesko - to obcutje je raztreseno tudi po zbirki kratke proze Podnebne spremembe, recimo v zgodbi »Literatura«: »[Z]azdelo se je, da so beli pravokotniki na prehodu za pesce krhke, izmuzljive plosce, ki plavajo na temni gladini.« Zgodbe se odvijajo v nedolocljivem danes ob hisah z vrtovi, na piknikih, lokalnih literarnih krozkih, gostilnah, na koncertih, izletih. Na prvi osvrk je dogajanje karseda vsakdanje, v slovenski prozi izstopa morda po detajlni topografiji sodobnega podezelskega zivljenja. A pod gladino se giblje nekaj zelo starodavnega, arhetipskega; izpisanega v lakonicnih, izciscenih stavkih, ki jih nenadoma prerezejo metafore. V zgodbi »Cvetje«realisticni, potujeni prizori neprivlacne mladostniske zurke naenkrat dobijo metafizicno globino, vrzeni smo v mesanico erosa in tanatosa, v pretepu bliskata kri in sovrastvo, vmes potujejo jasni seksualni signali mladine. V likih za trenutek uzremo njihove dvojnike: »Didzej se je sklonil globoko nad mesalno mizo, in ko ga je od spodaj osvetlila svetloba neke luci, se je zdelo, da je starec, ki z odprtimi dlanmi zajema iz nekega studenca.« Vcasih je slutnja preseznega, neznanega tako mocna, da se zdi, da bomo zdrsnili v fantastiko - ko se oce zave, da s svojimi gibi ponavlja sinovo nocno moro, otrpne, dokler ga otrok ne vrne na trdna tla: »Saj so bile samo sanje«. A to ne pomeni, da skrivnost ne obstaja. Novak nam jo kaze v vsaki zgodbi. Zelo tiha je, sledi ji v natancnem, zacudenem pogledu, ki navrta v rutino. Jelka Ciglenecki
Il n'y a pas encore de discussion sur ce livre
Soyez le premier à en lancer une !
Avec la collection "La BD en classe", le Syndicat national de l’édition propose des supports pédagogiques autour de thématiques précises
Découvrez les auteurs, autrices et libraires qui accompagneront le président du jury Jean-Christophe Rufin !
Une plume vive, des héros imparfaits et une jolie critique de notre société
Sénèque écrit une ultime lettre, alors qu'il a été condamné à mort par celui dont il fut le précepteur, conseiller, et ami : l'empereur Néron
